Pomembne informacije

V Študentski servis se lahko včlanijo:

• OSNOVNOŠOLCI: prvič se lahko včlanijo in začnejo z delom, ko dopolnijo 15 let in se vpišejo v srednjo šolo. Za delo mladoletnih dijakov/dijakinj veljajo nekatere omejitve, več o tem najdeš tukaj: Delo mladoletnih dijakov/dijakinj
• DIJAKI: ko dopolnijo 15 let in imajo status dijaka.
• UDELEŽENCI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH (IZREDNI DIJAKI): udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter niso zaposleni oziroma vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje.
• REDNI IN IZREDNI ŠTUDENTI: študenti, ki imajo status rednega ali izrednega študenta v Sloveniji ali tujini.
• TUJI DIJAKI/ŠTUDENTI:
  • ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji,
  • ki študirajo v Sloveniji

Včlaniš se tako, da

1. se osebno oglasiš v eni izmed poslovalnic našega študentskega servisa (poslovalnice),
2. izpolniš obrazec na naši spletni strani (spletna včlanitev).

Ob včlanitvi potrebuješ:

• osebno izkaznico/potni list,
• davčno številko,
• številko TRR (da ti lahko po opravljenem delu nakažemo tvoj zaslužek).

Napotnica je pravna podlaga za delo prek študentskega servisa, zato je napotnico potrebno naročiti pred začetkom dela. Zelo pomembno je, da napotnico naročiš pravočasno, saj gre v nasprotnem primeru za delo ‘na črno’, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bo kazen dobilo podjetje in študent. Napotnico lahko naročiš na več načinov:

• po telefonu ali osebno v poslovalnicah Študentskega servisa Maribor,
• po e-pošti,
• na Klikservisu,
• na naši spletni strani.

Študentski servis Maribor beleži tvoje delovne izkušnje za obdobje zadnjih 10 let. Izpis svojih delovnih izkušenj lahko dobiš:

• na Klikservisu pod zavihkom IZKUŠNJE ( izbereš obdobje ki te zanima in sistem ti prikaže število opravljenih ur pri vsakem podjetju pri katerem si opravljal/a delo ),
• nas obvestiš po telefonu, e-pošti ali nas obiščeš v najbližji poslovalnici in ti izpis uredimo mi.

Evidenca študentskega dela V evidenci študentskega dela lahko najdeš vse delovne izkušnje, ki so bile pridobljene s študentskim delom od junija 2019 naprej. Ne glede na to, pri katerem delodajalcu ali preko katerega študentskega servisa je bilo delo opravljeno, so vsa opravljena študentska dela dostopna na enem mestu. Podatki so na voljo 15 let od opravljenega študentskega dela. Delo, ki je zabeleženo v tej Evidenci , je odvisno od tega kakšno napotnico si naročil/a pred pričetkom dela. V kolikor ti na napotnici piše, da si pri podjetju delal v trgovini , se ti zabeležijo kompetence, ki so primerne delu v trgovini. Za dostop do podatkov boš potreboval svoj EMŠO in davčno številko.

Začasno in občasno delo dijakov in študentov je od 1.2.2015 vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaradi česar se pri nakazilu odvede 15,5 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (od 1.02.2024 se je osnova za izračun prispevka PIZ zmanjšala za 10%, PIZ prispevek iz bruto zaslužka v višini 15,5 % z upoštevano znižano osnovo tako znaša 13,95 %), kar se šteje v pokojninsko dobo.

Če ti podjetje nakaže 7,21 EUR/h (bruto), prejmeš na račun nakazanih 6,20 EUR/h (neto), razlika (1,01 EUR) pa se odvede kot prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Študentom in dijakom se pokojninska doba preračuna na podlagi bruto zneska na napotnici.

PAZI: pokojninska doba ≠ delovna doba

Z opravljanjem dela preko študentske napotnice pridobite pokojninsko dobo, ki se vam bo upoštevala, ko se boste upokojili. Torej, ko se boste upokojevali, se vam bodo seštele vse pokojninske dobe, tako tiste pridobljene s študentskim delom kot tiste z redno zaposlitvijo. Torej, prispevki, ki se odvajajo dijakom oz. študentom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so le prispevki za pokojninsko dobo.

Delovna doba: Pridobite jo z delom v rednem delovnem razmerju.

Kalkulator za izračun pokojninske dobe

• V tabelo vpišite vsoto nakazil za posamezno leto
• V informativnem izračunu ni upoštevana plačana akontacija dohodnine
• Pri izračunu se upošteva bruto povprečna mesečna plača preteklega leta (v letu 2023 je bruto povprečna mesečna plača znašala 2.220,95 EUR)

Nakazila člana v letu:

---

Bruto vrednost nakazil po napotnicah:

---

PLAČAN PRISPEVEK ZA PIZ (15,5%):

---

Pokojninska doba v dnevih:

Izračun

• Za vsakih 60% bruto povprečne mesečne plače se prizna 1 mesec pokojninske dobe (v letu 2023 je bruto povprečna mesečna plača znašala 2.220,95 EUR)
• Prizna se največ 12 mesecev pokojninske dobe za posamezno koledarsko leto
• Izračun je informativne narave, pokojninska doba je izražena v mesecih in dnevih

Izpis obdobij zavarovanj v Republiki Sloveniji lahko pridobiš, tako da:

• vlogo oddaš preko storitve eVLOGE ZA VSE – najdeš jo pod šifro 10301-23-3-J: VLOGA ZA IZPIS INFORMACIJE O TRAJANJU ZAVAROVANJA ZA ZAVAROVANCE IZ 18.ČLENA ZPIZ-2
• vložiš vlogo prek sistema Moj eZPIZ (za oddajo potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo), izpis pa boš prejel/a po pošti,
• po pošti ali na e-naslov [email protected] pošlješ vlogo za izpis informacije o trajanju zavarovanja, izpis pa boš prejel/a po pošti,
• se osebno oglasiš na kateri koli zavodovi območni enoti, kjer boš izpis dobil/a takoj (pod pogojem, da so podatki v matični evidenci urejeni), izpis za drugo osebo pa lahko pridobiš s pisnim pooblastilom.

Vloga za izdajo subvencionirane vozovnice je na voljo v elektronski obliki, na spletni stani eUprave. Za oddajo elektorske vloge vlagatelj potrebuje le e-identiteto, ki jo lahko brezplačno uredi na najbližji Upravni enoti (digitalno potrdilo ali smsPASS). Prednost oddaje elektronske vloge za subvencionirano enotno vozovnico preko portala eUprava je v tem, da po potrditvi oddane vloge vlagatelj v nekaj minutah dobi tudi odločitev o upravičenosti do subvencionirane vozovnice in povezavo na spletni nakup vozovnice. Spletni nakup opravijo pri izbranem prevozniku. Vozovnica se na kartico naloži ob prvem vstopu na prevozno sredstvo (avtobus ali vlak).

• Mladoletni dijaki, ki delajo vsaj 4,5 ure na dan, imajo pravico do odmora za malico 30 minut. Polnoletni imajo pravico do malice 30 minut, če delajo 8 ur na dan. Mlajši od 18 let ne smejo opravljati nadur.  Delajo lahko največ 8 ur na dan in 40 ur na teden.
• Nočno delo za mladoletne ni dovoljeno.
• Mladoletni ne smejo opravljati nobenih del, kjer so povečana tveganja za nesreče in nevarna dela. To so na primer: delo na višini, dvigovanje bremen, delo na izjemnem mrazu, vročini, ob hrupu ali vibracijah, izpostavljanje sevanjem.
• Mladoletni ne smejo prodajati tobačnih izdelkov.

Vse v zvezi s prehrano vam pomagamo najti tukaj: Študentska prehrana

Nezgoda in poškodba pri delu je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca, vključno s smrtnimi nezgodami, poškodbami, ki povzročijo več kot tri dni odsotnosti z dela, ter kolektivnimi nezgodami pri delu (poškodovanih več delavcev, ne glede na število dni odsotnosti z dela).

Prijava na ZZZS in NIJZ
Zaradi izvajanja nalog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) mora delodajalec prijaviti vsako poškodbo pri delu, ki ima za posledico vsaj en dan bolniške odsotnosti z dela.

Prijava nezgode in poškodbe pri delu prek portala SPOT
S 1. septembrom 2022 se je papirni obrazec ER-8 ukinil. Delodajalec, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije (PRS), prijavo nezgode in poškodbe pri delu uredi prek portala SPOT.

Delodajalec mora nezgodo in poškodbo prijaviti takoj oziroma v najkrajšem možnem času. Na portalu SPOT delodajalec izpolni podatke splošnega dela obrazca.

Vpisani podatki bodo posredovani na IRSD, ZZZS ter NIJZ.

Če se oddana prijava nanaša na osebo, ki ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, bo prijava dostopna osebnemu zdravniku poškodovanca, da izpolni zdravstveni del prijave (poročilo zdravnika).

Koristne informacije za uporabo portala SPOT in urejanje e-postopkov:
– Potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo (certifikat).
– V primeru, da ePrijave NPD ne bo urejal zakoniti zastopnik, uredite pooblastilo.

S 1. 6. 2022 se zaslužki prek študentskega servisa do višine minimalne plače (določene v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo) NE štejejo več v izračun za dodelitev otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca.

Zakonska podlaga: tretji odstavek 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zaslužki prek študentskega servisa pa se upoštevajo pri izračunu preostalih pravic po ZUPJS,

Študent, ki ima odprt s. p., izgubi pravico do dela prek študentskega servisa.
Področje statusa in pravic, ki iz njega izhajajo, je urejeno v Zakonu o visokem šolstvu (ZVis). Študentom iz naslova statusa študenta pripadajo določene pravice in ugodnosti, kot so na primer:

• pravica do zdravstvenega varstva,
• subvencioniran prevoz,
• subvencionirana prehrana,
• subvencionirano bivanje,
• možnost dela preko študentske napotnice, in
• možnost štipendiranja,

vendar le pod pogojem:

• da študent ni v delovnem razmerju,
• ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti,
• ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in
• ni poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zase.