Predpisi in koristne informacije

Sprejet je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2N (Uradni list RS, št. 133/2023), v skladu s katerim se PRISPEVKI za socialno varnost od 01.02.2024 dalje obračunavajo drugače:

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV za socialno varnost se je za študente in delodajalce ZMANJŠALA ZA ZNESEK 10% NORMIRANIH STROŠKOV.

PRISPEVKI, na katere se nanaša sprememba:

15,50% Prispevek študenta za POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

8,85% Prispevek delodajalca za POKOJNINSKI IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

0,53% Prispevek delodajalca za POŠKODBE PRI DELU IN POKLICNE BOLEZNI

6,36% Prispevek delodajalca za ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Višina koncesijske dajatve ostaja NESPREMENJENA!

16% koncesijska dajatev

2% koncesijska dajatev

Višina prispevkov preračunana v odstotke (%) z upoštevano znižano osnovo :

PRISPEVKIdo 31.01.2024od 01.02.2024
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje8,85%7,97%
Prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen0,53%0,48%
Prispevek za zdravstveno zavarovanje6,36%5,72%
SKUPAJ:15,74%14,17%

NOV IZRAČUN: 16% + 2% + 14,17% = 32,17% (prej 33,74%) + 22% DDV

  • 16% – koncesijska dajatev (ostaja nespremenjena)
  • 2% – dodatna koncesijska dajatev (ostaja nespremenjena)
  • 14,17% – prispevki za socialno varnost (prej 15,74%)

Računi se od 01.02.2024 dalje izstavljajo v skladu z navedenimi spremembami, ne glede na obdobje opravljenega dela.

Sprememba je v odstotkih (%) ugodnejša tudi za študente, saj se je osnova za izračun prispevka PIZ zmanjšala za 10%, kar vpliva na neto zaslužek dijakov/študentov, PIZ prispevek iz bruto zaslužka v višini 15,5 %  z upoštevano znižano osnovo tako znaša 13,95 %.

    Zakonsko določena minimalna urna postavka za študentsko delo od 3. februarja 2024 znaša:
  • ✅ BRUTO: 7,21 €/h
  • ✅ NETO: 6,20 €/h (nakazilo, ki ga dijak/študent prejme na bančni račun)
        ➡️ Razlika med bruto in neto pomeni, da se pri nakazilu odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) , ki se šteje v pokojninsko dobo. Do 31. 1. 2024 je bil prispevek za PIZ 15,5 %, od 1. 2. 2024 pa ta z upoštevano znižano osnovo znaša 13,95 %.
  • Mladoletni dijaki, ki delajo vsaj 4,5 ure na dan, imajo pravico do odmora za malico 30 minut. Polnoletni imajo pravico do malice 30 minut, če delajo 8 ur na dan.
  • Mlajši od 18 let ne smejo opravljati nadur. Delajo lahko največ 8 ur na dan in 40 ur na teden.
  • Nočno delo za mladoletne ni dovoljeno.
  • Mladoletni ne smejo opravljati nobenih del, kjer so povečana tveganja za nesreče in nevarna dela. To so na primer: delo na višini, dvigovanje bremen, delo na izjemnem mrazu, vročini, ob hrupu ali vibracijah, izpostavljanje sevanjem.
  • Mladoletni ne smejo prodajati tobačnih izdelkov.
 
Zakon o delovnih razmerjih v 190. – 194. členu ZDR-1 določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne. Za študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; ZVZD-1) v 3. členu opredeljuje kot delavca osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter osebo, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja. Torej ima tudi študent, ki na podlagi napotnice študentskega servisa opravlja delo za delodajalca, status delavca v smislu predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu. Tako naše člane kot poslovne partnerje želimo seznaniti s stališčem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede opravljanja preventivnih zdravstvenih pregledov za delavce (študente, dijake);
  • V primeru, da je dijak oz. študent razporejen na tako delo oz. delovno mesto (enostavno, nezahtevno, nenevarno, ipd.), za katerega je iz ocene tveganja razvidno, da nima tveganj, ki bi zahtevala druge usmerjene preglede (6/6. člen Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev(Ur.l.RS, št. 87/02)) in izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju (6/7. člen tega pravilnika), je potreben zdravniški pregled v obsegu, ki ga zajemajo točke 6/1 do 6/5 istega pravilnika in ki ga opravi pooblaščeni zdravnik delodajalca ali drugi specialist medicine dela. V tem primeru zato zadošča zdravniško potrdilo, ki ga dijak oz. študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let.
  • V primeru, da pa ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti delavcev specifičnim tveganjem pri delu, mora delodajalec, ki nudi delo delavcu (dijaku, študentu) zagotoviti pregled v celotnem obsegu iz 6. člena tega pravilnika pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela in v rokih, ki jih na podlagi priloge k temu pravilniku določa izjava o varnosti za konkretno delovno mesto. Delodajalec mora od izvajalca dela (dijaka oz. študenta) pridobi original tega dokumenta in ga hraniti za čas izvajanja dela. Po zaključku dela lahko original vrne izvajalcu dela ter za morebitne nadaljnje potrebe hrani fotokopijo.
Za dodatna pojasnila lahko pokličete tudi na 02/22-90-927.
Ena od obveznosti delodajalca je tudi ta, da mora delavce (dijake, študente) obveščati o varnem delu in jih v zvezi s tem seznaniti o vrstah nevarnosti na posameznih delovnih mestih ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Prav tako jih mora usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta, izvaja se po posebnem programu, izvajalec pa je lahko strokovna oseba delodajalca (8. in 9. člen ZVZD) ali ustrezni (dovoljenje za delo MDDSZ) zunanji strokovni delavec ali zunanja strokovna služba ob sodelovanju ustreznih odgovornih oseb delodajalca. To usposabljanje je po vsebini in obsegu odvisno od zahtevnosti delovnega mesta oziroma del, ki se izvajajo. Za primer zelo enostavnih in nenevarnih del je usposabljanje manj zahtevno, nanaša pa se predvsem na splošne zahteve s področja varnosti in zdravja pri delu (npr. temeljna načela varnosti in zdravja pri delu, obveznosti in odgovornosti delodajalca in delavca,…) ter morebitne sicer manjše nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu. Kako in kje bo delodajalec to izvedel je odvisno od okoliščin, ocenjujemo pa, da bi zadostoval časovni obseg takega usposabljanja od ene do dveh ur. Usposabljanje mora biti pisno evidentirano (npr. kdo ga je izvedel, program, kdaj in kje je bilo izvedeno, časovni obseg,…), koliko časa bo veljalo pa določi sam delodajalec. Za dodatna pojasnila lahko pokličete tudi na 02/22-90-927.

Nezgoda in poškodba pri delu je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.

Delodajalec mora Inšpektoratu RS za delo (IRSD) prijaviti vsako smrtno nezgodo, vsako nezgodo pri delu, katere posledica je več kot tri dni odsotnosti delavca z dela, vsako kolektivno nezgodo pri delu (poškodovanih več delavcev, ne glede na število dni odsotnosti z dela).

Prijava na ZZZS in NIJZ

Zaradi izvajanja nalog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) mora delodajalec prijaviti vsako poškodbo pri delu, ki ima za posledico vsaj en dan bolniške odsotnosti z dela.

Prijava nezgode in poškodbe pri delu prek portala SPOT

S 1. septembrom 2022 se je papirni obrazec ER-8 ukinil. Delodajalec, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije (PRS), prijavo nezgode in poškodbe pri delu uredi prek portala SPOT.

Delodajalec mora nezgodo in poškodbo prijaviti takoj oziroma v najkrajšem možnem času.

Na portalu SPOT delodajalec izpolni podatke splošnega dela obrazca.

Vpisani podatki bodo posredovani na IRSD, ZZZS ter NIJZ.

Če se oddana prijava nanaša na osebo, ki ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, bo prijava dostopna osebnemu zdravniku poškodovanca, da izpolni zdravstveni del prijave (poročilo zdravnika).

Koristne informacije za uporabo portala SPOT in urejanje e-postopkov:

– Potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo (certifikat).

– v primeru, da ePrijave NPD ne bo urejal zakoniti zastopnik, uredite pooblastilo

Partner 1
Partner 1
Partner 1
Partner 1