Predpisi in koristne informacije

V Uradnem listu RS št. 7/2023 z dne 20.01.2023 je bila objavljena Odredba o uskladitvi bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, ki spreminja najnižjo bruto urno postavko začasnih in občasnih del na 6,92 eur/h bruto oziroma 5,85 eur/h neto ( nakazilo ki ga študent/dijak prejme na bančni račun ) *Razlika med bruto in neto pomeni, da se pri nakazilu odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 % in se šteje v pokojninsko dobo. Ta odredba je začela veljati 21. januarja 2023Tako velja da je minimalna urna postavka za delo opravljeno : do vključno 20. januarja 2023, lahko 6,17 eur/h bruto (5,21 € neto). Od vključno 21. januarja 2023, mora biti 6,92 eur/h bruto (5,85 € neto).

Skladno z mnenjem Uprave RS za zaščito in reševanje gre za dodatek, ki ga morate delodajalci nakazati direktno na bančni račun dijaka ali študenta. Izplačilo tega dodatka ni vezano na študentski servis. Dodatki, ki jih opredeljuje 77. člen PKP10 in so namenjeni pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč ter dijake in študente, se navezuje direktno na delodajalce in Upravo za zaščito in reševanje: Za izplačilo dodatkov je pristojna Uprava za zaščito in reševanje (URSZR). Delodajalec mora mesečno do 5. v tekočem mesecu na naslov krajevno pristojne izpostave posredovati zahtevek za izplačilo dodatka. Zahtevku mora za vsakega upravičenca posebej priložiti poročilo o delu z razvidnim datumom, trajanjem, vrsto opravljenega dela ter obračunanim zneskom. URSZR bo po potrditvi zahtevka nakazal sredstva na transakcijski račun delodajalca.

 

• Mladoletni dijaki, ki delajo vsaj 4,5 ure na dan, imajo pravico do odmora za malico 30 minut. Polnoletni imajo pravico do malice 30 minut, če delajo 8 ur na dan.
• Mlajši od 18 let ne smejo opravljati nadur. Delajo lahko največ 8 ur na dan in 40 ur na teden.
• Nočno delo za mladoletne ni dovoljeno.
• Mladoletni ne smejo opravljati nobenih del, kjer so povečana tveganja za nesreče in nevarna dela. To so na primer: delo na višini, dvigovanje bremen, delo na izjemnem mrazu, vročini, ob hrupu ali vibracijah, izpostavljanje sevanjem.
• Mladoletni ne smejo prodajati tobačnih izdelkov.

 

Zakon o delovnih razmerjih v 190. – 194. členu ZDR-1 določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne. Za študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.  

• Sprejemanje in objava prostih delovnih mest
• Iskanje študentov na temelju povpraševanja podjetij – selekcija kadrov
• izbor in napotitev kandidatov za delo iz baze članov
• Izdaja napotnic
• Obračuni napotnic
• Obračun koncesijske dajatve in nakazilo med prejemnike
• Kreditiranje (zalaganje) zaslužkov
• Izdajanje računov
• Nakazila na TRR
• Posredovanje in popravki v primeru napačnih, delnih nakazil (stornacije, vračila sredstev)
• Odvajanje akontacije dohodnine
• Izterjava – opomini, klici, sodni postopki
• Informiranje in svetovanje podjetjem in študentom
• Mediacija – reševanje sporov med podjetji in študenti
• Poročanje Fursu: REK obrazci
• Poročanje Fursu in študentom: dohodnina, obvestila o izplačanih dohodkih
• Poročanje o koncesijski dejavnosti
• Obvladovanje posebnosti davčne zakonodaje v povezavi s študentskim delom (nerezidenti)
• Vodenje, izdelava in posredovanje kompetenc za dijake in študente
• Dohodninsko svetovanje dijakom in študentom, vključno z obdavčitvijo nerezidentov
• Letna izdaja obvestil o obračunu dohodkov za dijake in študente
• Vodenje rizičnega sklada
• Sodelovanje z zunanjimi institucijami (odgovarjanje na poizvedbe sodišč, centrov za socialno delo, policije, davčne in carinske inšpekcije, upravnih enot, zavarovalnic, ministrstev)
• Vlaganje prijav za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni na ZZZS (prijave M12)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; ZVZD-1) v 3. členu opredeljuje kot delavca osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter osebo, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja. Torej ima tudi študent, ki na podlagi napotnice študentskega servisa opravlja delo za delodajalca, status delavca v smislu predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu. Tako naše člane kot poslovne partnerje želimo seznaniti s stališčem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede opravljanja preventivnih zdravstvenih pregledov za delavce (študente, dijake);

• V primeru, da je dijak oz. študent razporejen na tako delo oz. delovno mesto (enostavno, nezahtevno, nenevarno, ipd.), za katerega je iz ocene tveganja razvidno, da nima tveganj, ki bi zahtevala druge usmerjene preglede (6/6. člen Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev(Ur.l.RS, št. 87/02)) in izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju (6/7. člen tega pravilnika), je potreben zdravniški pregled v obsegu, ki ga zajemajo točke 6/1 do 6/5 istega pravilnika in ki ga opravi pooblaščeni zdravnik delodajalca ali drugi specialist medicine dela. V tem primeru zato zadošča zdravniško potrdilo, ki ga dijak oz. študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let.
• V primeru, da pa ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti delavcev specifičnim tveganjem pri delu, mora delodajalec, ki nudi delo delavcu (dijaku, študentu) zagotoviti pregled v celotnem obsegu iz 6. člena tega pravilnika pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela in v rokih, ki jih na podlagi priloge k temu pravilniku določa izjava o varnosti za konkretno delovno mesto. Delodajalec mora od izvajalca dela (dijaka oz. študenta) pridobi original tega dokumenta in ga hraniti za čas izvajanja dela. Po zaključku dela lahko original vrne izvajalcu dela ter za morebitne nadaljnje potrebe hrani fotokopijo.

Za dodatna pojasnila lahko pokličete tudi na 02/22-90-927.

---

Ena od obveznosti delodajalca je tudi ta, da mora delavce (dijake, študente) obveščati o varnem delu in jih v zvezi s tem seznaniti o vrstah nevarnosti na posameznih delovnih mestih ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Prav tako jih mora usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta, izvaja se po posebnem programu, izvajalec pa je lahko strokovna oseba delodajalca (8. in 9. člen ZVZD) ali ustrezni (dovoljenje za delo MDDSZ) zunanji strokovni delavec ali zunanja strokovna služba ob sodelovanju ustreznih odgovornih oseb delodajalca. To usposabljanje je po vsebini in obsegu odvisno od zahtevnosti delovnega mesta oziroma del, ki se izvajajo. Za primer zelo enostavnih in nenevarnih del je usposabljanje manj zahtevno, nanaša pa se predvsem na splošne zahteve s področja varnosti in zdravja pri delu (npr. temeljna načela varnosti in zdravja pri delu, obveznosti in odgovornosti delodajalca in delavca,…) ter morebitne sicer manjše nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu. Kako in kje bo delodajalec to izvedel je odvisno od okoliščin, ocenjujemo pa, da bi zadostoval časovni obseg takega usposabljanja od ene do dveh ur. Usposabljanje mora biti pisno evidentirano (npr. kdo ga je izvedel, program, kdaj in kje je bilo izvedeno, časovni obseg,…), koliko časa bo veljalo pa določi sam delodajalec. Za dodatna pojasnila lahko pokličete tudi na 02/22-90-927. NEZGODA NA DELU:

1. Prijava nezgode:

Če se je zgodila nesreča na delovnem mestu, je potrebno le to takoj javiti neposrednemu vodji, delodajalcu. Delodajalec pa mora poskrbeti, da se poleg ogleda mesta nezgode in izpolnitvi prijave nezgode pri delu na obrazcu ER 8, nezgoda prijavi Inšpekciji RS za delo. Prijava se izpolni na priloženem obrazcu, ki je objavljen tudi na spletni strani Inšpektorata RS za delo. 2. Zdravnik: Zdravljenje in predlog za oceno invalidnosti pri invalidski komisiji. 3. Vloga in uveljavljanje pravic na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: Potrebna dokumentacija, ki jo zahteva ZPIZ:

• – potrjena prijava o nesreči oz. nezgodi pri delu
• – potrdilo o plačanem prispevku s strani študentskega servisa
• – ocena invalidnosti s strani osebnega zdravnika.

Varnost in počutje poškodovanca je vedno najpomembnejša skrb po poškodbi pri delu. Delodajalec je dolžan ustrezno poskrbeti za delavca takoj ob poškodbi pri delu, nato pa v roku 24 ur izpolniti obrazec ER 8 za prijavo poškodbe pri delu. Po nezgodi in kasneje tekom zdravljenja mora oškodovanec ustrezno dokumentirati telesne poškodbe, potek zdravljenja in nastale posledice po zdravljenju. Tudi za poškodbo na delovnem mestu, ki ga opravljate kot študent, lahko pridobite odškodnino od zavarovalnice delodajalca, ki vas je najel prek študentskega servisa. Veljajo enaka pravila kot v primeru, da bi bili redno zaposleni. Pri študentih, ki se poškodujejo na delovnem mestu, ki ga opravljajo prek napotnice, so pogoji za upravičenje do odškodnine na delovnem mestu še bolj milostni. Potrebujete le prijavo nezgode pri delu oziroma zapisnik o nezgodi, napotnico, prek katere ste bili napoteni na delo, in zdravstveno dokumentacijo. Pomembno je, da izkažete obstoj civilno pravnega razmerja med vami in delodajalcem, ki vas je najel za delo prek študentskega servisa. Tudi prek drugih podjetij, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile, lahko imate ista upravičenja do odškodnine, če se zgodi poškodba pri delu. Dodatno lahko dobite še upravičenja do zavarovalnin, ki so vezana na nezgodna zavarovanja, ki ste jih morda sami sklenili že pred poškodbo pri kateri izmed zavarovalnic. Je pa priporočljivo, da za uveljavljanje morebitne odškodnine poiščete pravega zastopnika ( odškodninsko – poravnalno družbo ali odvetnika).