Predpisi in koristne informacije

Sprejet je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2N (Uradni list RS, št. 133/2023), v skladu s katerim se PRISPEVKI za socialno varnost od 01.02.2024 dalje obračunavajo drugače:

OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV za socialno varnost se je za študente in delodajalce ZMANJŠALA ZA ZNESEK 10% NORMIRANIH STROŠKOV.

PRISPEVKI, na katere se nanaša sprememba:

Višina koncesijske dajatve ostaja NESPREMENJENA!

Višina prispevkov preračunana v odstotke (%) z upoštevano znižano osnovo :

PRISPEVKI	do 31.01.2024	od 01.02.2024
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje	8,85%	7,97%
Prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen	0,53%	0,48%
Prispevek za zdravstveno zavarovanje	6,36%	5,72%
SKUPAJ:	15,74%	14,17%

NOV IZRAČUN: 16% + 2% + 14,17% = 32,17% (prej 33,74%) + 22% DDV

• 16% – koncesijska dajatev (ostaja nespremenjena)
• 2% – dodatna koncesijska dajatev (ostaja nespremenjena)
• 14,17% – prispevki za socialno varnost (prej 15,74%)

Računi se od 01.02.2024 dalje izstavljajo v skladu z navedenimi spremembami, ne glede na obdobje opravljenega dela.

Sprememba je v odstotkih (%) ugodnejša tudi za študente, saj se je osnova za izračun prispevka PIZ zmanjšala za 10%, kar vpliva na neto zaslužek dijakov/študentov, PIZ prispevek iz bruto zaslužka v višini 15,5 % z upoštevano znižano osnovo tako znaša 13,95 %.

Zakonsko določena minimalna urna postavka za študentsko delo opravljeno od 8. februarja 2025 znaša:
• ✅ BRUTO: 7,34 €/h
• ✅ NETO: 6,32 €/h (nakazilo, ki ga dijak/študent prejme na bančni račun)
  ➡️ Razlika med bruto in neto pomeni, da se pri nakazilu odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) , ki se šteje v pokojninsko dobo. Do 31. 1. 2024 je bil prispevek za PIZ 15,5 %, od 1. 2. 2024 pa ta z upoštevano znižano osnovo znaša 13,95 %.

• Mladoletni dijaki, ki delajo vsaj 4,5 ure na dan, imajo pravico do odmora za malico 30 minut. Polnoletni imajo pravico do malice 30 minut, če delajo 8 ur na dan.
• Mlajši od 18 let ne smejo opravljati nadur. Delajo lahko največ 8 ur na dan in 40 ur na teden.
• Nočno delo za mladoletne ni dovoljeno.
• Mladoletni ne smejo opravljati nobenih del, kjer so povečana tveganja za nesreče in nevarna dela. To so na primer: delo na višini, dvigovanje bremen, delo na izjemnem mrazu, vročini, ob hrupu ali vibracijah, izpostavljanje sevanjem.
• Mladoletni ne smejo prodajati tobačnih izdelkov.

Zakon o delovnih razmerjih v 190. – 194. členu ZDR-1 določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne. Za študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; ZVZD-1) v 3. členu opredeljuje kot delavca osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter osebo, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja. Torej ima tudi študent, ki na podlagi napotnice študentskega servisa opravlja delo za delodajalca, status delavca v smislu predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu. Tako naše člane kot poslovne partnerje želimo seznaniti s stališčem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede opravljanja preventivnih zdravstvenih pregledov za delavce (študente, dijake);

• V primeru, da je dijak oz. študent razporejen na tako delo oz. delovno mesto (enostavno, nezahtevno, nenevarno, ipd.), za katerega je iz ocene tveganja razvidno, da nima tveganj, ki bi zahtevala druge usmerjene preglede (6/6. člen Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev(Ur.l.RS, št. 87/02)) in izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju (6/7. člen tega pravilnika), je potreben zdravniški pregled v obsegu, ki ga zajemajo točke 6/1 do 6/5 istega pravilnika in ki ga opravi pooblaščeni zdravnik delodajalca ali drugi specialist medicine dela. V tem primeru zato zadošča zdravniško potrdilo, ki ga dijak oz. študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let.
• V primeru, da pa ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti delavcev specifičnim tveganjem pri delu, mora delodajalec, ki nudi delo delavcu (dijaku, študentu) zagotoviti pregled v celotnem obsegu iz 6. člena tega pravilnika pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela in v rokih, ki jih na podlagi priloge k temu pravilniku določa izjava o varnosti za konkretno delovno mesto. Delodajalec mora od izvajalca dela (dijaka oz. študenta) pridobi original tega dokumenta in ga hraniti za čas izvajanja dela. Po zaključku dela lahko original vrne izvajalcu dela ter za morebitne nadaljnje potrebe hrani fotokopijo.

Za dodatna pojasnila lahko pokličete tudi na 02/22-90-927.

---

Delodajalci, ki pri delu vključujete dijake in študente, ste dolžni zagotoviti njihovo varnost in zdravje pri delu.

To pomeni, da morate v skladu z oceno tveganja za posamezno delovno mesto zagotoviti ustrezna zaščitna sredstva (npr. delovna oblačila, zaščitne rokavice, glušnike …), ki omogočajo varno izvajanje nalog.

Usposabljanje s področja in zdravja pri delu (VZD) poteka v dveh delih:

• Teoretični del se lahko izvede tudi izven delovnega okolja, vendar ga mora voditi za to usposobljena oseba – varnostni inženir, strokovni delavec ali pooblaščeni zunanji izvajalec.
• Praktični del usposabljanja pa mora biti vedno prilagojen konkretnemu delovnemu mestu in se izvaja neposredno na lokaciji dela. Za njegovo pripravo in izvedbo je odgovoren varnostni strokovnjak v podjetju ali zunanji izvajalec.

Usposabljanje mora biti pisno evidentirano, z navedbo: izvajalca, programa, datuma, lokacije in časovnega obsega ter trajanja veljavnosti usposabljanja (to določi delodajalec sam).

Za dodatna pojasnila lahko pokličete tudi na 02/22-90-927.

Kadar gre za delo z živili, je izobraževanje o higieni živil (HACCP) odgovornost nosilca živilske dejavnosti. Ta mora imeti izdelan program internega izobraževanja zaposlenih. Lahko ga izvede sam (ali imenovana odgovorna oseba za notranji nadzor) ali pa v sodelovanju z zunanjim strokovnjakom.

---

Nezgoda in poškodba pri delu je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.

Delodajalec mora Inšpektoratu RS za delo (IRSD) prijaviti vsako smrtno nezgodo, vsako nezgodo pri delu, katere posledica je več kot tri dni odsotnosti delavca z dela, vsako kolektivno nezgodo pri delu (poškodovanih več delavcev, ne glede na število dni odsotnosti z dela).

Prijava na ZZZS in NIJZ

Zaradi izvajanja nalog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) mora delodajalec prijaviti vsako poškodbo pri delu, ki ima za posledico vsaj en dan bolniške odsotnosti z dela.

Prijava nezgode in poškodbe pri delu prek portala SPOT

S 1. septembrom 2022 se je papirni obrazec ER-8 ukinil. Delodajalec, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije (PRS), prijavo nezgode in poškodbe pri delu uredi prek portala SPOT.

Delodajalec mora nezgodo in poškodbo prijaviti takoj oziroma v najkrajšem možnem času.

Na portalu SPOT delodajalec izpolni podatke splošnega dela obrazca.

Vpisani podatki bodo posredovani na IRSD, ZZZS ter NIJZ.

Če se oddana prijava nanaša na osebo, ki ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, bo prijava dostopna osebnemu zdravniku poškodovanca, da izpolni zdravstveni del prijave (poročilo zdravnika). Ob vsaki poškodbi pri delu je tako potrebno d elavca obvestiti:

– da je splošni del Prijave nezgode in poškodbe pri delu s strani delodajalca uspešno izpolnjen v sistemu SPOT;
– da mora nemudoma o izpolnjenem splošnem delu Prijave nezgode in poškodbe pri delu obvestiti svojega izbranega zdravnika in ga zaprositi za izpolnitev zdravstvenega dela prijave.

Koristne informacije za uporabo portala SPOT in urejanje e-postopkov:

– Potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo (certifikat).

– v primeru, da ePrijave NPD ne bo urejal zakoniti zastopnik, uredite pooblastilo

Polni delovni čas ne sme presegati 40 ur na teden.

Delo preko polnega delovnega časa (nadure) je dovoljeno v omejenem obsegu: največ 8 ur tedensko, 20 ur mesečno in skupno največ 170 ur letno. Posamezen delovni dan pa ne sme biti daljši od 10 ur.

Zaradi posebnih delovnih pogojev, narave dela ali zahtev delodajalca je lahko delovni čas razporejen neenakomerno. V takih primerih (neenakomerna ali začasna prerazporeditev delovnega časa) skupni tedenski obseg dela ne sme presegati 56 ur.

Pomembno: tudi pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa velja omejitev iz 146. člena zakona, ki prepoveduje delo preko polnega delovnega časa, razen če je to izjemoma dovoljeno v skladu z zakonom.

Če dijak/študent dela polni delovni čas (8 ur na dan), ima pravico do odmora v dolžini 30 minut.

Če dijak/študent dela krajši delovni čas (vsaj 4 ure na dan) v skladu z določbami 65. ali 67. člena tega zakona, ima pravico do odmora, ki je sorazmeren s časom, preživetim na delu.

V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa je dolžina odmora določena sorazmerno z dolžino dnevnega delovnega časa. Odmor se lahko vzame šele po eni uri dela, vendar ne kasneje kot eno uro pred koncem delovnega časa. Čas odmora se šteje v delovni čas in je plačan.

Urne postavke ni dovoljeno spreminjati za delo, ki je že bilo opravljeno, prav tako ni mogoče za nazaj posegati v pravice, ki jih je dijak ali študent že pridobil.

Sprememba urne postavke je možna šele od trenutka, ko dijaka oz. študenta o tem obvestite.

Delo v tujini na podlagi napotnice ni dovoljeno. Napotnica se lahko uporablja le za delo v Sloveniji.