Varno delo
PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLEDI
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; ZVZD-1) v 3. členu opredeljuje kot delavca osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter osebo, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja. Torej ima tudi študent, ki na podlagi napotnice študentskega servisa opravlja delo za delodajalca, status delavca v smislu predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu.
Tako naše člane kot poslovne partnerje želimo seznaniti s stališčem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede opravljanja preventivnih zdravstvenih pregledov za delavce (študente, dijake);
- V primeru, da je dijak oz. študent razporejen na tako delo oz. delovno mesto (enostavno, nezahtevno, nenevarno, ipd.), za katerega je iz ocene tveganja razvidno, da nima tveganj, ki bi zahtevala druge usmerjene preglede (6/6. člen Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev(Ur.l.RS, št. 87/02)) in izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju (6/7. člen tega pravilnika), je potreben zdravniški pregled v obsegu, ki ga zajemajo točke 6/1 do 6/5 istega pravilnika in ki ga opravi pooblaščeni zdravnik delodajalca ali drugi specialist medicine dela.
V tem primeru zato zadošča zdravniško potrdilo, ki ga dijak oz. študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let. - V primeru, da pa ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti delavcev specifičnim tveganjem pri delu, mora delodajalec, ki nudi delo delavcu (dijaku, študentu) zagotoviti pregled v celotnem obsegu iz 6. člena tega pravilnika pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela in v rokih, ki jih na podlagi priloge k temu pravilniku določa izjava o varnosti za konkretno delovno mesto.
Delodajalec mora od izvajalca dela (dijaka oz. študenta) pridobi original tega dokumenta in ga hraniti za čas izvajanja dela. Po zaključku dela lahko original vrne izvajalcu dela ter za morebitne nadaljnje potrebe hrani fotokopijo.
Za dodatna pojasnila lahko pokličete tudi na 02/22-90-927.
VARSTVO PRI DELU
Ena od obveznosti delodajalca je tudi ta, da mora delavce (dijake, študente) obveščati o varnem delu in jih v zvezi s tem seznaniti o vrstah nevarnosti na posameznih delovnih mestih ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Prav tako jih mora usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.
Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta, izvaja se po posebnem programu, izvajalec pa je lahko strokovna oseba delodajalca (8. in 9. člen ZVZD) ali ustrezni (dovoljenje za delo MDDSZ) zunanji strokovni delavec ali zunanja strokovna služba ob sodelovanju ustreznih odgovornih oseb delodajalca.
To usposabljanje je po vsebini in obsegu odvisno od zahtevnosti delovnega mesta oziroma del, ki se izvajajo. Za primer zelo enostavnih in nenevarnih del je usposabljanje manj zahtevno, nanaša pa se predvsem na splošne zahteve s področja varnosti in zdravja pri delu (npr. temeljna načela varnosti in zdravja pri delu, obveznosti in odgovornosti delodajalca in delavca,…) ter morebitne sicer manjše nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu. Kako in kje bo delodajalec to izvedel je odvisno od okoliščin, ocenjujemo pa, da bi zadostoval časovni obseg takega usposabljanja od ene do dveh ur. Usposabljanje mora biti pisno evidentirano (npr. kdo ga je izvedel, program, kdaj in kje je bilo izvedeno, časovni obseg,…), koliko časa bo veljalo pa določi sam delodajalec.
Za dodatna pojasnila lahko pokličete tudi na 02/22-90-927.
NEZGODA NA DELU:
- Prijava nezgode:
Če se je zgodila nesreča na delovnem mestu, je potrebno le to takoj javiti neposrednemu vodji, delodajalcu. Delodajalec pa mora poskrbeti, da se poleg ogleda mesta nezgode in izpolnitvi prijave nezgode pri delu na obrazcu ER 8, nezgoda prijavi Inšpekciji RS za delo. Prijava se izpolni na priloženem obrazcu, ki je objavljen tudi na spletni strani Inšpektorata RS za delo.
2. Zdravnik:
Zdravljenje in predlog za oceno invalidnosti pri invalidski komisiji.
3. Vloga in uveljavljanje pravic na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
Potrebna dokumentacija, ki jo zahteva ZPIZ:
- – potrjena prijava o nesreči oz. nezgodi pri delu
- – potrdilo o plačanem prispevku s strani študentskega servisa
- – ocena invalidnosti s strani osebnega zdravnika.
Varnost in počutje poškodovanca je vedno najpomembnejša skrb po poškodbi pri delu. Delodajalec je dolžan ustrezno poskrbeti za delavca takoj ob poškodbi pri delu, nato pa v roku 24 ur izpolniti obrazec ER 8 za prijavo poškodbe pri delu. Po nezgodi in kasneje tekom zdravljenja mora oškodovanec ustrezno dokumentirati telesne poškodbe, potek zdravljenja in nastale posledice po zdravljenju.
Tudi za poškodbo na delovnem mestu, ki ga opravljate kot študent, lahko pridobite odškodnino od zavarovalnice delodajalca, ki vas je najel prek študentskega servisa. Veljajo enaka pravila kot v primeru, da bi bili redno zaposleni. Pri študentih, ki se poškodujejo na delovnem mestu, ki ga opravljajo prek napotnice, so pogoji za upravičenje do odškodnine na delovnem mestu še bolj milostni. Potrebujete le prijavo nezgode pri delu oziroma zapisnik o nezgodi, napotnico, prek katere ste bili napoteni na delo, in zdravstveno dokumentacijo. Pomembno je, da izkažete obstoj civilno pravnega razmerja med vami in delodajalcem, ki vas je najel za delo prek študentskega servisa. Tudi prek drugih podjetij, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile, lahko imate ista upravičenja do odškodnine, če se zgodi poškodba pri delu. Dodatno lahko dobite še upravičenja do zavarovalnin, ki so vezana na nezgodna zavarovanja, ki ste jih morda sami sklenili že pred poškodbo pri kateri izmed zavarovalnic. Je pa priporočljivo, da za uveljavljanje morebitne odškodnine poiščete pravega zastopnika ( odškodninsko – poravnalno družbo ali odvetnika).
